Se spomnite svoje prve ljubezni? Verjetno vas je ščemelo v želodcu ob pogledu na določeno osebo iz razreda že v osnovni šoli, da ne govorimo o gimnazijskih ljubeznih! Marsikomu se še po več desetletjih ustnice razpotegnejo v nežen nasmeh.
Se spomnite svoje prve ljubezni? Verjetno vas je ščemelo v želodcu ob pogledu na določeno osebo iz razreda že v osnovni šoli, da ne govorimo o gimnazijskih ljubeznih! Marsikomu se še po več desetletjih ustnice razpotegnejo v nežen nasmeh, ko se spomni na davno minule trenutke. Le redki so, ki s prvo ljubeznijo živijo srečno do konca svojih dni, se je pa vsi radi spominjamo. Kakšne so bile prve dogodivščine treh priljubljenih slovenskih glasbenikov?
PERO LOVŠIN
Do punc je bolje biti prijazen
»Seveda se človek spomni prvih ljubezni, vendar nisem prepričan, da bi se jim sploh lahko tako reklo. Do njih se niti ne poskušam opredeljevati. Mislim, da gre za nekaj med zagledanostjo, simpatijami in ljubeznijo. To so osnovnošolske stvari, ko je zelo pomembno, s kom se družiš. Če si določeno osebo rad videl, je bila to simpatija, če pa je nisi mogel videti, bi lahko rekli, da je šlo za zaljubljenost. Tako se ponavadi začenja prvo spogledovanje. V osnovni šoli zaljubljenosti nismo dosti skrivali, seveda pa po drugi strani tudi nismo z nikomer hodili, kot se temu reče. Z bitjem, ki nam je bilo všeč, smo pač nekoliko dlje klepetali kot z drugimi. Vse je bilo zelo nedolžno. Tako je bilo pri vseh, s katerimi sem se v tistem obdobju družil, veselo in nič drugega. Šlo je za normalen del odraščanja, nikakor pa niso bila takšna srečanja naša prioriteta. Ko te je denimo kdo poklical in predlagal, da gremo igrat nogomet ali smučat, nas simpatije niso več zanimale. Mislim, da osnovnošolske ljubezni nikogar niso posebej zaznamovale. No, vsaj mene ne. Kot rečeno, vse se je skoncentriralo na nekoliko bolj periodične klepete. Bilo je sicer prijetno, vendar se iz tistega obdobja bolj spomnim Alaina Delona v filmu Samuraj kot posebnih trenutkov s šolsko ljubeznijo. Tudi Karl May mi je bil ljubši. V spominu se mi vedno zariše tudi dejstvo, da smo mulci gradili čolne in se z njimi vozili po Grubarjevem kanalu. Naša družba je bila nenehno v gibanju. Seveda so bila tudi dekleta njen pomembni del. Problem pa je bil v tem, da so morala pogosto prej domov kot fantje. Potem pa so prišle pustolovščine. To je trajalo nekje do 15. leta.
Med petnajstim in tridesetim letom pa so bile naše pustolovščine povezane izključno z ženskami. V gimnaziji se je razvila romantika. Erotiko in energetski naboj smo fantje doživljali precej pozneje kot naše kolegice. Ne bi mogel reči, da se človek iz osnovnošolske ljubezni lahko kaj nauči. Meni je denimo zlezla pod kožo. Kaj sem tedaj dojel? Da je do punc bolje biti prijazen kot ne.«
VLADO KRESLIN
Prva je bila Mojca iz Ljubljane
»Zelo živo se spomnim svoje prve zaljubljenosti. Zgodilo se je že v drugem razredu osnovne šole, torej tam nekje leta 1962. Poletne počitnice sem preživel na kmetiji pri sorodnikih v Puževcih na Goričkem. Dnevi so bili polni novih prijateljev, bosih nog, sena in bistrih potočkov. Skratka, bilo je polno vsega, kar si otroška duša lahko poželi oziroma si je želela v tistih časih, ko so bile vrednote precej drugačne kot danes. Za veselje je bilo treba veliko manj. Najprijetnejše spomine imam na druženje z vrstniki.
No, moji dnevi na Goričkem so postali popolni, ko je prišla v isto vas na počitnice tudi čudovita deklica. Izvedel sem, da ji je ime Mojca. Dejstvo, da je prišla celo iz Ljubljane, me je verjetno še najbolj očaralo. Spomnim se trenutka, ko sva sedela na brvi čez potok in bingljala z nogami nad vodo. Romanca pa je kulminirala v pravem tomsawyerskem pretepu z ljubosumnim bratrancem. Ta je vrgel celo prgišče plev na krožnik z dišečo orehovo potico, ki nam jo je Mojca nesla po lestvi na štale, ko smo otroci pomagali pri mlatenju žita.
Takšne so bile moje prve ljubezenske izkušnje. Za tisti čas lepe, nedolžne, nebogljene in igrive. Da pa bi si že takrat pridobil kakšne izkušnje za kasnejše romantične zveze ali navezovanje stikov z dekleti, ne bi mogel trditi. Pozneje, z odraščanjem in dozorevanjem, so tudi zaljubljenosti, simpatije in, če hočete, ljubezni postale drugačne, intenzivnejše. Kljub temu se mi danes zdi, da je bilo za nas tedaj najpomembnejše prijateljstvo.«
ZORAN PREDIN
Tisoč kilometrov od prvega poljuba
»Verjamem, da se vsakdo spominja svoje osnovnošolske ljubezni. Jaz osebno sem bil denimo najprej zaljubljen v svetlolasko in črnolasko iz sedmega razreda, ki sta bili povrhu še prijateljici. In to kar v obe hkrati. Na koncu je zmagala črnolaska. Bila je kar močna zaljubljenost. Njeno fotografijo sem si obesil v žepek na verižico. Mislim, da je vedela, da sem zaljubljen vanjo, ampak kakšnih posebnih šans pa pri njej takrat nisem imel. Bil sem tisoč kilometrov daleč od prvega poljuba.
V prvih najstniških letih sem bil zelo skrivnosten in sramežljiv. Nihče ni vedel za mojo zaljubljenost, zato tudi ni bilo možnosti, da bi me zaradi tega kdo zbadal. Moja zagledanost v črnolasko je trajala kar nekaj časa, nekega dne pa sem enostavno spoznal, da nisem več zaljubljen. Takrat je prišla na vrsto košarka, ki je pritegnila vso mojo pozornost.
Kasneje, v srednji šoli, je bilo precej drugače. Zadeve so postale konkretne in radovednež v meni je zrastel v pravega raziskovalca. Sem bil pa včasih tudi srečna žrtev dekliške radovednosti, tako da sem se pustil kakšni ujeti.
Svojih prvih ljubezni nisem pozneje v življenju nikoli več srečal. Danes o nobenem dekletu, ki mi je bilo tedaj blizu, ne vem ničesar. Kakšen vpliv imajo prve ljubezni na kasnejše odnose? Hja, odvisno od tega, s kom si imel opravka. Lahko ostanejo lepi spomini ali pa tudi neprijetne zadrege. Kakor kdaj in kakor za koga.«
Povzeto: Iz Delove priloge Ona